Iskanje ni več samo Google. Zanima me, kako ljudje danes pridejo do informacij, kaj od klasičnega SEO še velja in kaj AI odgovori spremenijo za spletno stran. Brez obljub o uvrstitvah, s preverjenimi viri.
Ključna vprašanja
Je SEO mrtev, ker zdaj odgovarja AI?
Vprašanje je po mojem napačno postavljeno. Googlova dokumentacija o funkcijah umetne inteligence v iskanju (zadnja posodobitev 10. 12. 2025) pravi, da za prikaz v AI pregledih in v načinu AI ni dodatnih zahtev ter da ostajajo dobre prakse SEO smiselne. Stran mora biti indeksirana in primerna za prikaz z izseškom. Promet iz teh funkcij Google šteje v poročilo o uspešnosti v Search Console, med spletno iskanje. Moj razmislek je v članku SEO ni več samo Google.
Moram za ChatGPT, Perplexity in Gemini narediti kaj posebnega?
Najprej bi preveril, da jih sam ne blokiram. OpenAI loči pajka OAI-SearchBot (iskanje po ChatGPT) in GPTBot (učenje modelov); kdor blokira OAI-SearchBot, se ne prikaže v odgovorih iskanja ChatGPT, lahko pa se še pojavi kot navigacijska povezava. Pri Perplexity PerplexityBot služi iskanju in po navedbi podjetja ni namenjen učenju modelov. Pri tej strani robots.txt ne blokira nobenega od teh pajkov; preverjeno 4. 10. 2026: Googlebot, Bingbot, OAI-SearchBot, GPTBot, PerplexityBot in ClaudeBot dobijo odgovor 200. Seznam za preverjanje je v članku Kako preveriti, ali je vaša spletna stran pripravljena na AI iskanje.
Brez poizvedbe, jezika, lokacije in naprave nič. Google v dokumentaciji sam piše, da prvega mesta ne more zagotoviti nihče, in svari pred izvajalci, ki vas nenaročeno kontaktirajo in se sklicujejo na poseben odnos z Googlom (stran posodobljena 5. 6. 2026). Kako sporočilo ločim od pravega pregleda, opisujem v članku »Vaša stran ni na prvi strani Googla« – kaj to sploh pomeni.
Rabim FAQ, llms.txt ali posebno shemo, da me AI citira?
Ne kot trik. Google pravi, da za AI funkcije ne potrebujete posebnih besedilnih datotek ali nove sheme. Prikaz »pogosta vprašanja« v rezultatih je Google 7. 5. 2026 ukinil, zato FAQ ne dodajam zaradi iskalnika, ampak le, če bralcu res odgovori na vprašanje. llms.txt ima ta stran kot opisni indeks, a ga ne štejem za dejavnik uvrstitve.
Kaj je pri tej temi pomembno
Omemba v odgovoru, citat s povezavo in obisk niso isto, zato najprej določim, kaj sploh želim, šele nato merim. Posamezni sistemi tudi nimajo enakih pravil, zato izjav »AI iskanje deluje tako« jemljem previdno in pri trditvah preverim dokumentacijo posameznega ponudnika.
Za mojo prakso ostajajo trije koraki: tehnična osnova (indeksiranje, sitemap, hitrost), jasno, kdo govori in o čem (avtor, datumi, viri) in besedilo, ki sledi vprašanju: odgovor najprej, razlaga potem. Strukturirani podatki so smiselni le za vsebino, ki je na strani vidna; Google v pravilih izrecno prepoveduje označevanje vsebine, ki je obiskovalec ne vidi (stran posodobljena 10. 7. 2026).
Praktični pogled
Brezplačno orodje Sitequiry, ki ga razvijamo pri GE-KO, pregleda tehnični SEO, hitrost in pripravljenost na AI odgovore. V študiji primera piše, da orodje nikoli ne trdi, da meri dejansko vidnost v AI odgovorih, ampak le signale pripravljenosti. Isto načelo držim v člankih: preverim lahko pogoje, obljube o uvrstitvi pa ne dajem. Če vas zanima, kako pri GE-KO stran pripravimo na AI iskalnike, je pristop na strani optimizacija za AI iskalnike.
Če AI odgovori na skoraj vsako vprašanje, zakaj še pisati? Ravno zato. Lastna stran je vir, kontekst in arhiv, ki ga ne določa algoritem. Primerjava z LinkedInom, omrežji, novičnikom in AI iskanjem.
Seznam za pol ure: dostop AI pajkov, odgovori v besedilu, strukturirani podatki, vsebina, ki jo je vredno citirati, hitrost in indeks. Brez obljub, da vas bo kdo spravil v ChatGPT.
Tudi sam dobivam sporočila, ki obljubljajo prvo stran Googla. Zakaj ta stavek sam po sebi ne pove skoraj nič, kaj bi vprašal pošiljatelja in kako se pregled loči od prodaje.
Kaj mora spletna stran povedati človeku, ki podjetja še ne pozna, in zakaj to ni predvsem vprašanje dizajna. Pišem o odločitvah pred prvo vrstico kode, o pregledu obstoječih strani in o tem, kdaj je prenova smiselna in kdaj ne.
AI uporabljam vsak dan in mu ne zaupam na slepo. Tukaj zapisujem, kje mi zares prihrani delo, kje je treba rezultat preveriti in katere obljube po prvem navdušenju ne zdržijo. Preizkusi, ne napovedi.
Kako nastaja koda, ki jo je mogoče vzdrževati tudi čez leto dni. Pišem o načrtovanju, testiranju, delu z AI pri razvoju in o odločitvah, ki jih hitro pozabimo, ko nekaj samo deluje.
Kdaj nova funkcija aplikacijo izboljša in kdaj jo samo zaplete? Iz izkušenj z lastnimi produkti, kot je Bizko, pišem o poti od vsakodnevne težave, kot je podvajanje vnosa podatkov, do orodja, ki ga ljudje zares uporabljajo.
Tehnologija je začetek, smisel ji da poslovanje. Zanima me, kaj podjetju digitalna rešitev zares prinese, katere procese je vredno avtomatizirati in kdaj je preprosta pot boljša od velikega sistema.