Kako nastaja koda, ki jo je mogoče vzdrževati tudi čez leto dni. Pišem o načrtovanju, testiranju, delu z AI pri razvoju in o odločitvah, ki jih hitro pozabimo, ko nekaj samo deluje.
Ključna vprašanja
Kako uporabljam AI pri razvoju?
Največ časa lahko izgubim že pred prvo vrstico kode. Če orodju napišem »izboljšaj uporabniško izkušnjo«, mu pustim preveč prostora za razlago: spremeni lahko barve, doda animacije ali prerazporedi meni. Zato najprej opišem, kaj uporabniku povzroča težavo, in šele nato prosim za rešitev. Jasna navodila niso samo daljši poziv. Razmislek je v članku AI mi pri razvoju prihrani ogromno časa. Vseeno mu ne zaupam na slepo.
Da se domača stran odpre, še ne pomeni, da delujeta tudi prijava ali nalaganje slike. Po objavi bi preveril javne naslove in opravila, ki jih je sprememba zadevala. Primer iz gradnje te strani: težava z dostopom do javnih slik se je pokazala šele po prenosu in jo je odkrilo preverjanje dejanskega naslova, ne poročilo o opravljenih korakih.
Kaj naj preverjajo testi?
Tisto, kar me dejansko skrbi, ne tistega, kar je lahko napisati. Pregled kode in uporabniška izkušnja sta tudi dva različna pogleda: koda je lahko pravilna, uporaba pa nerodna.
Je dober prompt dovolj za dober rezultat?
Ne za projekt, ki bo živel dlje od enega pogovora. Prompt reši trenutek, specifikacija reši projekt: kratek brief, pravila, ki jih ne ponavljam v vsakem pogovoru, in merila sprejemljivosti. O tem v članku Dober prompt še ni dobra specifikacija.
Hitrost ni pravilnost. Kodo je hitreje dobiti kot razumeti njene posledice, razlaga orodja o lastni kodi pa ni neodvisen dokaz, da deluje. Pri iskanju napak zato želim dokaz, ne samo verjetne razlage, objavo na produkcijo pa obravnavam kot svoj korak, ne kot nadaljevanje programiranja. Dokumentacija naj opiše stanje, ne namen.
Praktični pogled
Ta stran je strežniško izrisana PHP aplikacija z vgrajenim CSS in majhnim JavaScriptom; na produkciji deluje na MySQL, SQLite pa je samo za lokalne teste. Ob zadnjem pregledu 4. 10. 2026 jo spremlja 23 enotnih preverjanj in 163 preverjanj poti, prijave in varnosti, ki tečejo pred izdajo. Sama izdaja gre skozi skript, ki najprej shrani kopijo datotek in baze ter se ustavi, če se katera datoteka na strežniku razlikuje od pričakovane.
Pri FitBlizu, zemljevidu fitnesov za Slovenijo in Hrvaško, je načelo, ki ga zapišejo na strani o projektu, preprosto: če dejstva ne poznamo, ga raje izpustimo, kot da ugibamo.
Odločitve pri zemljevidu fitnesov, ki so bile pomembnejše od tehnologije: prazno polje namesto napačnega, vir in datum pri vsakem podatku, urejanje brez računa in neodvisnost.
Pri razvoju z AI se govori o promptih. Mene zanima, kaj gradimo, po katerih pravilih in kako bomo vedeli, da je prav. Brief, arhitektura, merila sprejemljivosti, testi in preverjanje na produkciji.
Kaj mora spletna stran povedati človeku, ki podjetja še ne pozna, in zakaj to ni predvsem vprašanje dizajna. Pišem o odločitvah pred prvo vrstico kode, o pregledu obstoječih strani in o tem, kdaj je prenova smiselna in kdaj ne.
Iskanje ni več samo Google. Zanima me, kako ljudje danes pridejo do informacij, kaj od klasičnega SEO še velja in kaj AI odgovori spremenijo za spletno stran. Brez obljub o uvrstitvah, s preverjenimi viri.
AI uporabljam vsak dan in mu ne zaupam na slepo. Tukaj zapisujem, kje mi zares prihrani delo, kje je treba rezultat preveriti in katere obljube po prvem navdušenju ne zdržijo. Preizkusi, ne napovedi.
Kdaj nova funkcija aplikacijo izboljša in kdaj jo samo zaplete? Iz izkušenj z lastnimi produkti, kot je Bizko, pišem o poti od vsakodnevne težave, kot je podvajanje vnosa podatkov, do orodja, ki ga ljudje zares uporabljajo.
Tehnologija je začetek, smisel ji da poslovanje. Zanima me, kaj podjetju digitalna rešitev zares prinese, katere procese je vredno avtomatizirati in kdaj je preprosta pot boljša od velikega sistema.