SEO ni več samo Google. In to je po mojem dobra stvar.
AI odgovori spreminjajo pot do informacij, ne odpravljajo pa potrebe po dobri spletni strani. Kako gledam na vidnost, vire in obljube o GEO trikih.
Ko nekdo išče odgovor, mu je precej vseeno, v katero rubriko ga uvrščamo mi. Lahko odpre Google, vpraša ChatGPT, nadaljuje pogovor v Geminiju ali pogleda Perplexity. Želi razumeti možnost, rešiti težavo ali se odločiti, komu bo zaupal.
Zato se mi ne zdi posebej koristno razpravljati, ali je SEO mrtev. Bolj me zanima, kaj se spreminja pri iskanju in kaj naj zaradi tega naredim s spletno stranjo. Moj odgovor za zdaj ni, da bi opustil dobro tehnično osnovo in vsebino. Ravno nasprotno: zdi se mi, da ju potrebujemo še bolj.
To ne pomeni, da je dovolj nadaljevati po starem in spremembe samo preimenovati. Način, kako nekdo pride do informacije, vpliva tudi na to, kakšno vlogo ima naša stran. Včasih bo cilj obiska. Drugič eden od virov v odgovoru, ki ga človek bere drugje.
Iskanje ni vedno več seznam povezav
Pri klasičnem rezultatu iskanja si predstavljam precej jasno zaporedje: nekdo vpiše poizvedbo, vidi seznam zadetkov in izbere povezavo. Tudi tam je veliko različnih elementov, vendar je položaj posamezne strani razmeroma razumljiv del zgodbe.
Pri AI odgovoru je pot lahko drugačna. Sistem sestavi odgovor, uporabi več virov, jih morda navede in omogoči nadaljnja vprašanja. Uporabnik lahko del odločitve opravi, še preden odpre katerokoli spletno stran.
To me sili k drugačnemu vprašanju. Ne samo, kje je moja stran na seznamu, ampak tudi, ali je iz nje mogoče dobiti jasen in uporaben odgovor. Če opis storitve zahteva veliko ugibanja, bo imel z njim težavo človek. Ne vidim dobrega razloga, da bi od sistema pričakoval boljše razumevanje nejasnega besedila.
Hkrati ne predpostavljam, da bo vsak AI odgovor nadomestil obisk. Če izbiram izvajalca, preverjam pogoje ali hočem pogledati izviren podatek, imam še vedno razlog, da odprem vir. Vprašanje je, ali mi ta vir po kliku ponudi kaj več od povzetka, ki sem ga že dobil.
Omemba, citat in obisk niso ista stvar
Pri pogovoru o vidnosti bi rad ločil vsaj tri rezultate. Sistem lahko omeni ime podjetja. Lahko navede spletno stran kot vir. Lahko pa človek povezavo tudi odpre in na strani naredi nekaj koristnega.
Zame to niso tri imena za isto metriko. Omemba brez povezave ima drugačen pomen kot neposreden obisk. Citat prav tako še ne pomeni priporočila izdelka ali podjetja. Lahko pomeni samo, da je bila določena stran uporabljena pri odgovoru na ozko vprašanje.
Predstavljam si hipotetičen primer: stran z dobro razlago postopka se pojavi med viri, vendar človek išče samo osnovno informacijo in ne izvajalca. Takšna vidnost je lahko smiselna, ni pa pošteno, da jo avtomatično predstavim kot prodajno priložnost.
Sam bi zato že pred merjenjem določil, kaj me zanima. Prepoznavnost? Obiski relevantnih vsebin? Povpraševanja? Uporaba produkta? Če tega ne ločimo, lahko hitro začnemo praznovati številke, ki nam o dejanskem cilju povedo zelo malo.
Posamezni sistemi nimajo enakih pravil
Pri Googlu sta AI Overviews in AI Mode del iskanja, nista pa isto kot samostojna aplikacija Gemini. To razliko bi ohranil tudi pri pregledu spletne strani. Imena so sorodna, pravila dostopa in prikazovanja pa niso zato avtomatično enaka.
Google v dokumentaciji za AI funkcije navaja, da za prikaz podporne povezave v AI Overviews oziroma AI Mode stran potrebuje indeksacijo in možnost prikaza z izsekom. Posebne dodatne optimizacije niso zahtevane, vključitev pa ni zagotovljena. Tudi prometa iz teh funkcij ne bi samovoljno izločal iz skupnega pogleda: Google ga vključuje v poročilo uspešnosti za spletno iskanje v Search Console.
OpenAI za ChatGPT iskanje opisuje vlogo pajka OAI-SearchBot in potrebo, da mu vsebine ne blokiramo, če želimo omogočiti vključevanje v povzetke in izseke. To bi preveril skupaj z dejanskim dostopom skozi strežnik in zaščito strani. Vpis v robots.txt mi ne pomaga, če zahtevo potem ustavi druga plast.
Perplexity opisuje PerplexityBot kot pajka za prikazovanje in povezovanje spletnih strani v rezultatih. Ločuje ga od zbiranja za učenje osnovnih modelov. Dovoljenje za obisk strani zato ni nekaj, kar bi brez premisleka enačil z vsemi načini uporabe vsebine.
Pri Geminiju so viri in sorodne povezave lahko prikazani, niso pa del vsakega odgovora. Tudi povezava, prikazana pri dodatnem preverjanju trditve, ni nujno vir, iz katerega je prvotni odgovor nastal. Že to je dober razlog, da vsak zeleno označen stavek ali seznam povezav ne postane dokaz o »uvrstitvi« strani.
Tehnično osnovo bi preveril pred novimi kraticami
Preden bi se lotil posebne optimizacije za posamezen AI sistem, bi hotel vedeti, ali stran sploh vrača prave odgovore. Ali so pomembne strani dostopne? Ali jih povezave smiselno povezujejo? Ali naslov URL ostaja stabilen? Ali pomembno besedilo obstaja tudi v izrisani vsebini?
Potem bi preveril namen omejitev. Nekatere vsebine so javne, druge niso. Osnutkov, zasebnih dokumentov ali uporabniških podatkov ne želim narediti bolj dostopnih samo zato, ker govorimo o vidnosti. Pri njih potrebujem ustrezno zaščito, ne optimizacije za pajke.
Pri javni vsebini pa bi iskal nepotrebne ovire. Napačen noindex, zapletena pot do pomembne strani ali nejasen canonical lahko pomenijo, da sistem dobiva drugačne signale, kot jih želim poslati. Ni posebej razburljivo delo, vendar bi sam raje začel pri tem kot pri novem dodatku z velikimi obljubami.
Ne pričakujem, da bo odstranitev teh ovir povzročila omembo v naslednjem odgovoru. Omogočiti razumevanje in zagotoviti izbor sta različni stvari. Prvo lahko preverjam in izboljšujem. Drugega ne morem pošteno obljubiti. Seznam za pol ure, po katerem preverim lastno stran, sem zapisal v članku Kako preveriti, ali je vaša spletna stran pripravljena na AI iskanje.
Jasno naj bo, kdo govori in o čem
Beseda »entiteta« se hitro sliši bolj zapleteno, kot mora biti za lastnika spletne strani. Sam pri njej najprej pomislim na prepoznavne stvari in njihove odnose: osebo, podjetje, storitev, produkt, kraj.
Če je avtor nekje naveden z imenom, drugje samo z uporabniškim vzdevkom, stran projekta pa ne pove, kdo stoji za njim, je povezave težje razumeti. Podobno velja, če isti izraz enkrat pomeni podjetje, drugič produkt in tretjič storitev, brez pojasnila razlike.
To ne pomeni, da bi moral povsod ponavljati enake predstavitvene odstavke. Pomeni, da bi uredil osnovne podatke in smiselne povezave. Kdo je avtor članka? Kaj ta oseba dela? Na kateri projekt se zapis nanaša? Ali lahko bralec to preveri?
Na svoji strani zato ločujem predstavitev avtorja od predstavitve projektov. To je predvsem pomoč obiskovalcu. Jasni odnosi so mi bolj smiseln temelj kot seznam ključnih besed, za katere upam, da bo iz njih nekdo sestavil pravo sliko.
Struktura naj sledi vprašanju, ne obrazcu
Dobro strukturirana vsebina zame ni članek, ki ima čim več podnaslovov in na koncu obvezno še FAQ. Je besedilo, v katerem hitro razumem glavno trditev, pogoje, pod katerimi velja, in razloge zanjo.
Če nekdo sprašuje, komu je produkt namenjen, bi mu najprej odgovoril na to. Če sprašuje o omejitvah, jih ne bi zakopal pod dolg uvod. Če primerjam dve možnosti, bi povedal, po katerih merilih ju primerjam. Pri postopku pa bi pazil, da so koraki izvedljivi v opisanem vrstnem redu.
To je lahko navaden odstavek, seznam ali tabela. Oblika sama še ne zagotavlja kakovosti. Tudi zelo urejena tabela je lahko prazna, če v vsaki celici piše nekaj splošnega.
Sam bi raje objavil manj trditev, ki jih znam podpreti. Dodal bi vir tam, kjer se opiram na dokumentacijo, in jasno označil svoj pogled. Pri podatku, ki se lahko spremeni, bi preveril aktualnost. S tem bralcu olajšam presojo, tudi če noben AI sistem strani nikoli ne citira.
Kredibilnosti ne morem dodati z eno oznako
Avtoriteto razumem kot nekaj, kar mora biti razvidno iz vsebine in dela, ne samo zapisano v predstavitvi. Če trdim, da nekaj poznam, je koristno pokazati, kako razmišljam o omejitvah in kaj pri rešitvi preverjam.
To ne zahteva razkrivanja strank ali zaupnih podatkov. Lahko pojasnim način odločanja, navedem javno preverljiv vir ali jasno ločim dejanski preizkus od hipotetičnega primera. Ne potrebujem izmišljene zgodbe o velikem uspehu, da bi bila razlaga uporabna.
Prav zato sem previden pri nasvetih, ki obljubljajo kredibilnost s količino. Več vsebine lahko pomeni več uporabnih odgovorov, lahko pa pomeni samo več ponavljanja. Če istega vprašanja ne razumem dobro, mi deset različic članka ne pomaga veliko.
Meni je bolj prepričljiv avtor, ki zna napisati tudi, česa še ne ve. To je moj kriterij zaupanja, ne trditev o skrivnem signalu v algoritmu. Ne želim, da bi osebni pogled na kakovost postal še ena domnevna formula za uvrščanje.
GEO, AEO, schema in llms.txt imajo svoje meje
Kratice GEO in AEO uporabljamo za delo, povezano z generativnimi odgovori oziroma odgovarjanjem na vprašanja. Lahko pomagajo poimenovati področje, ne bi pa jim prepustil glavne zgodbe. Lastniku podjetja je pomembneje razumeti, kaj se bo na strani spremenilo in kako bomo to preverili.
Strukturirani podatki lahko natančneje opišejo vsebino. Ne morejo pa nadomestiti opisa storitve, ki ga ni, ali dokazati izkušenj, ki jih avtor nima. Če označba govori eno, vidno besedilo pa drugo, nisem uredil vsebine, ampak ustvaril novo neskladje.
Tudi do llms.txt imam podoben odnos. Lahko je dodaten opis vsebin na strani. Ne jemljem ga kot univerzalni standard za izbor virov ali dokaz, da je stran pripravljena na vse AI sisteme. Google za svoje AI funkcije izrecno pravi, da posebne AI besedilne datoteke ali nova schema niso potrebne.
Sam zato ne bi kupoval obljube, da bo ena datoteka ali oznaka rešila vidnost. Hotel bi izvedeti, katero konkretno težavo rešuje, kateri sistem jo uporablja in kako bomo ločili njen učinek od drugih sprememb.
Kaj bi spremljal v praksi
Gledal bi več stvari skupaj: iskalne poizvedbe, relevantne obiske, vedenje na strani in dejanja, ki imajo za projekt pomen. AI omembe bi spremljal kot dodaten pogled, pri katerem moram poznati omejitve vzorca.
En odgovor na eno vprašanje ni trajna pozicija. Če bi preverjal pojavljanje v odgovorih, bi si zapisal vprašanje, sistem, datum in pogoje preverjanja. Rezultat bi obravnaval kot opazovanje, ne kot dokaz, da je celotna vidnost rešena.
Prav širši pogled na iskanje se mi zdi dobra stvar. Spodbuja me, da spletno stran razumem kot jasno predstavitev znanja, ponudbe in identitete, ne samo kot pristajalno mesto za določeno ključno besedo. To še vedno vključuje SEO. Samo cilj postane bolj uporaben: biti razumljiv in vreden obiska, kjerkoli se je vprašanje začelo.
