Zakaj sem si naredil še eno spletno stran, če jih je na internetu že dovolj?
Zakaj želim svoj prostor za zapiske o spletu, razvoju in AI. Kaj bom tukaj delil, česa ne nameravam objavljati in kako želim ločiti mnenje od dejstva.
Še ena spletna stran. Razumem vprašanje. Spletov, blogov in profilov, ki čakajo na našo pozornost, res ne manjka. Tudi sam ne potrebujem novega mesta samo zato, da bi imel kam postaviti svoje ime in fotografijo.
Vseeno sem si ga naredil. Ker bi rad imel prostor, kjer lahko o svojem delu razmišljam nekoliko širše. Kjer ni treba vsake teme povezati s storitvijo, predstavitvijo produkta ali vprašanjem, kaj lahko nekdo pri meni naroči. Včasih želim samo povedati, zakaj se mi neka rešitev zdi dobra. Ali zakaj me nekaj, o čemer vsi govorijo, še ni prepričalo.
Ta blog je namenjen prav temu. Ne pričakujem, da bo imel odgovor na vsako vprašanje. Rad pa bi, da se bo pri vsakem zapisu vedelo, zakaj je sploh nastal.
Potreboval sem prostor za svoj pogled
Pri GE-KO se ukvarjam s spletnimi rešitvami. Razvijam tudi lastne digitalne produkte, med njimi Bizko. To so različni deli mojega dela, vendar vprašanja, ki me zanimajo, ne ostanejo lepo zaprta vsak v svojem predalu.
Pri spletni strani se hitro odpre vprašanje vsebine. Pri vsebini vprašanje iskanja. Pri iskanju vprašanje umetne inteligence. Pri aplikaciji pa pogosto ugotoviš, da težava sploh ni v tehnologiji, ampak v tem, kako je zamišljen postopek, ki naj bi ga aplikacija podprla.
Na strani podjetja je prav, da obiskovalec hitro razume ponudbo. Pri produktu ga zanima, kaj lahko z njim naredi in ali mu bo koristil. Moj osebni blog ima drugačno nalogo: povezuje razmišljanja, ki nastajajo ob teh temah, in pušča prostor tudi za vprašanja, na katera še nimam dokončnega odgovora.
Zato tu ne želim ponavljati predstavitev projektov. Te imajo svoje mesto. Bolj me zanima, kaj je za odločitvami, ki jih pri digitalnem delu sprejemamo.
Ne želim objavljati samo zato, da je nekaj novega
Novih orodij in napovedi je dovolj, da bi lahko vsak dan napisal novo objavo. Ampak novost sama po sebi zame ni dober razlog za članek.
Bolj me zanima, ali je zaradi nečesa delo lažje. Ali uporabnik hitreje razume, kaj mora narediti. Ali je rešitev smiselna tudi, ko mine prvo navdušenje. In ali bi jo še vedno izbral, če zanjo ne bi bilo toliko zanimanja.
Rad bi pisal takrat, ko imam kaj povedati. To je lahko ugotovitev po preizkusu, pogled na spremembo v iskanju ali razmislek o čisto vsakdanji težavi na spletni strani. Ni nujno, da je tema velika. Včasih je najbolj uporaben zapis tisti, ki razjasni eno majhno odločitev.
Ne bom si obljubil urnika, ki bi me potem silil v polnjenje praznih terminov. Bralcu ne koristi, da je v arhivu več datumov, če za njimi ni ničesar, zaradi česar bi se splačalo ustaviti.
Zanimajo me stvari, ki jih je mogoče uporabiti
Pisati želim o spletu, razvoju, aplikacijah in digitalnem poslovanju. Tudi o SEO in AI iskanju, ker vplivata na to, kako ljudje sploh pridejo do informacij. Pa o razvojnih orodjih, s katerimi lahko idejo hitreje spravimo do nečesa oprijemljivega.
Vendar nočem, da bi bil to samo seznam tehnologij. Bolj zanimiva so mi vprašanja, ki stojijo za njimi. Kaj mora spletna stran povedati človeku, ki podjetja še ne pozna? Kdaj nova funkcija aplikacijo izboljša in kdaj jo samo zaplete? Kaj pri avtomatizaciji dejansko prihranimo, če moramo rezultat potem dolgo popravljati?
Takšna vprašanja nimajo vedno enega pravilnega odgovora. Majhno podjetje ima drugačne potrebe kot velik sistem. Nekdo potrebuje preprosto predstavitev, nekdo drug orodje, od katerega je odvisen vsakodnevni potek dela. Nasvet, ki tega ne upošteva, mi ni posebej uporaben, tudi če je tehnično pravilen.
Ko bom pisal o posamezni rešitvi, želim zato povedati tudi, za kakšen problem se mi zdi primerna. In kje bi sam izbral kaj drugega.
Mnenje bom poskusil ločiti od dejstva
To je osebni blog, zato bo na njem tudi moje mnenje. Ne želim pa vsakega občutka predstaviti kot ugotovitev, ki velja za vse.
Če bom opisoval svoj preizkus, želim povedati, kaj sem dejansko preveril. Če se bom opiral na dokumentacijo, jo bom povezal. Če bom o nečem samo razmišljal, je pošteno, da to tudi tako napišem. Razlika med temi stvarmi se mi zdi pomembnejša od samozavestnega tona.
Pri AI je to še posebej hitro zabrisano. Prepričljiv odgovor lahko zveni kot končana razlaga, čeprav vsebuje predpostavko, ki je nihče ni preveril. Sam nočem iste težave prenesti v svoje pisanje. Raje pustim kakšno vprašanje odprto, kot da ga zaprem s stavkom, ki ga ne znam zagovarjati.
To pomeni tudi, da lahko mnenje spremenim. Če se izkaže, da sem neko stvar ocenil prehitro ali da se je tehnologija spremenila, je popravek bolj smiseln kot vztrajanje pri starem zapisu samo zato, ker pod njim piše moje ime.
Tudi navdušenje potrebuje malo razdalje
Nova tehnologija me zanima. Pri delu uporabljam AI in vidim, koliko lahko takšna orodja pomagajo. Ne zdi se mi smiselno pretvarjati, da je vse skupaj nepomembno ali da bo jutri izginilo.
Hkrati me zanima tudi druga stran: kaj od obljubljenega res ostane, ko poskusiš narediti konkretno stvar. Lep prikaz še ni dokončan produkt. Dober prvi odgovor še ni preverjena rešitev. Orodje, ki nekaj naredi hitro, še ni nujno orodje, s katerim bo to preprosto vzdrževati.
Ne želim biti niti avtomatično navdušen niti avtomatično skeptičen. Rad bi si pustil možnost, da nekaj preizkusim, ugotovim, kaj mi ustreza, in o tem napišem normalen zapis. Brez potrebe, da bi moral vsak preizkus dokazati prihodnost celotne industrije.
Komu bi rad bil uporaben
Predstavljam si bralca, ki ima spletno stran ali digitalni produkt in želi bolje razumeti svoje odločitve. Mogoče razvija sam. Mogoče sodeluje z izvajalcem. Mogoče ga samo zanima, ali bi se bilo nečesa smiselno lotiti drugače.
Rad bi, da po branju lažje postavi vprašanje, presodi predlog ali opazi stvar, ki jo je prej spregledal. Ni treba, da se z menoj strinja. Če zapis pomaga razmišljati bolj konkretno, je že naredil dovolj.
Zato bom poskušal tehnične podrobnosti razložiti tam, kjer pomagajo razumeti odločitev. Ne želim jih skrivati, ne želim pa jih uporabljati kot dokaz strokovnosti. Dobra razlaga bi morala človeku nekaj odpreti, ne ga prepričati, da je zanj vse skupaj preveč zapleteno.
Za začetek je to moj razlog za še eno spletno stran: svoj prostor za premišljene zapiske o delu, ki me zanima. Brez obljube, da bom vedno prvi. Raje napišem nekaj, za čimer lahko stojim tudi potem, ko zaprem urejevalnik.