Spletne strani

Vsaka stara spletna stran ne potrebuje prenove.

Ker delam spletne strani, bi bilo najlažje vedno predlagati novo. Ampak starost ni težava. Kdaj predlagam popravek, postopno izboljšavo, delno prenovo in kdaj res novo stran.

Ker se ukvarjam z izdelavo spletnih strani, bi mi bilo najlažje na vsako starejšo stran odgovoriti enako: naredimo novo. To je enostaven predlog, enostavno ga je ponuditi in enostavno ga je prodati.

Ampak ni vedno najboljši. Precej strani, ki jih pogledam, ne potrebuje nove zasnove. Potrebujejo popravek nekaj konkretnih stvari, ki obiskovalca ovirajo, in mir pri vsem drugem, kar deluje. Prenova brez jasnega razloga lahko celo poslabša stanje: nova struktura, novi URL-ji, novi teksti, ki še niso preverjeni, in nekaj mesecev, v katerih se stran spet uvaja pri iskalniku.

Zato si pri vsaki starejši strani najprej postavim drugo vprašanje. Ne »kako stara je«, ampak »kaj konkretno ne deluje in koga to ovira«.

Starost sama ni težava

Stran, ki je bila narejena pred šestimi leti, ni avtomatično slaba. Lahko je počasna, lahko ima nerodno navigacijo, lahko ima zastarele informacije. Lahko pa je tudi hitra, jasna in še vedno pove, kar mora. Letnica izdelave o tem ne pove ničesar.

Kar me pri starejši strani zares zanima, je nekaj stvari, ki jih je mogoče preveriti v eni uri. Ali se na telefonu uporablja brez težav. Ali obiskovalec hitro razume, kaj podjetje dela in za koga. Ali obstaja jasen naslednji korak in ali deluje. Ali so podatki aktualni. Ali stran vrača pravilne odgovore iskalniku. Ali je dostopna ljudem, ki uporabljajo tipkovnico ali bralnik zaslona.

Odgovori na ta vprašanja mi povedo, kje je težava. Šele potem se lahko odločim, kako velik poseg je smiseln.

Kje je težava pogosteje kot v dizajnu

Ko preglejujem starejše strani, se največkrat ponavljajo iste stvari, in le redko je med njimi »stran je grda«.

Navigacija, ki sledi notranji organizaciji podjetja in ne vprašanjem obiskovalca. Mobilni prikaz, ki je tehnično odziven, vendar z drobnim besedilom, gumbi, ki jih je težko zadeti, in obrazci, ki na telefonu ne delujejo dobro. Hitrost, ki jo najpogosteje uniči nekaj prevelikih slik ali skripta, ki je ne uporablja več nihče. Poziv k dejanju, ki ga ni, ali pa jih je na eni strani pet. Obrazec, ki po oddaji ne pove ničesar, ali pa sporočila sploh ne pridejo do podjetja.

Potem so tu zastarele informacije: storitve, ki jih podjetje ne opravlja več, cene izpred let, zaposleni, ki so odšli. Tehnične podrobnosti, ki iskalniku pošiljajo napačne signale: podvojeni naslovi, manjkajoče preusmeritve, napačen canonical. In vsebinska nejasnost, ki jo najtežje popraviš z dizajnom, ker je težava v tem, kaj piše, ne v tem, kako je oblikovano.

Nobena od teh težav ne zahteva nove strani. Vsaka zahteva nekaj ur ali dni premišljenega dela.

Štiri stopnje, med katerimi izbiram

Ko vem, kje je težava, si pomagam s preprosto lestvico. Ni znanstvena, je pa uporabna, ker prisili k odločitvi o obsegu, preden se pogovarjamo o ceni.

Popravek

Popravek izberem, ko stran v osnovi deluje in ima nekaj konkretnih napak. Nedelujoč obrazec, napačna telefonska številka, prevelike slike, manjkajoči opisi strani, stara vsebina na nekaj podstraneh. To je delo, ki ga je mogoče opraviti v dnevu ali dveh in ki ima takoj viden učinek. Zasnove se ne dotikam.

Meni je to najbolj pogosto priporočilo, ki ga dam. Ne zveni ambiciozno, ampak lastnik dobi delujočo stran za majhen strošek in brez tveganja.

Postopna izboljšava

Postopno izboljšavo izberem, ko je težav več, vendar so vse rešljive znotraj obstoječe zasnove. Preuredim navigacijo, na novo napišem ključne strani, uredim mobilni prikaz, dodam jasne pozive k dejanju, poskrbim za hitrost in tehnično čistost. Stran ostane prepoznavna, URL-ji ostanejo, iskalnik nima razloga, da bi jo obravnaval kot novo.

Prednost tega pristopa je, da lahko delamo po korakih in vsak korak preverimo. Če prva sprememba pomaga, nadaljujemo. Če ne, smo izgubili malo.

Delna prenova

Delna prenova pride v poštev, ko je kakšen del strani zasnovan tako, da ga ni mogoče popraviti, ne da bi ga naredili na novo. Tipičen primer je storitveni del, ki je bil zamišljen za drugačno ponudbo, ali predstavitev, ki je zrasla iz treh na trideset podstrani brez strukture. Ta del naredim na novo, ostalo pustim.

Pri tem pazim na preusmeritve. Vsak URL, ki izgine, mora nekam voditi; sicer prenova sama ustvari težavo, ki je prej ni bilo.

Popolna prenova

Nova stran je smiselna v nekaj primerih. Ko je tehnična osnova taka, da je ni več mogoče varno vzdrževati. Ko se je podjetje tako spremenilo, da stara zasnova ne pove več, kaj podjetje je. Ko se stran ne da smiselno uporabljati na telefonu in bi bil popravek dražji od nove izdelave. Ali ko je lastnik brez dostopa do sistema, v katerem je bila narejena.

Takrat nova stran ni luksuz, ampak najcenejša pot. Ampak to je odločitev, ki jo sprejmem po pregledu, ne pred njim.

Kaj pri prenovi rado izgine

Ko se odločimo za večji poseg, opozorim na nekaj stvari, ki se pri prenovah rade izgubijo, ker jih nihče ne šteje za dizajn.

Stari URL-ji, ki imajo že leta povezave od drugod in prikaze v iskalniku. Vsebina, ki je bila napisana za resnična vprašanja strank in ki v novi različici postane splošen marketinški stavek. Kontaktni podatki, ki so bili prav. Strukturirani podatki in metapodatki, ki jih je nekdo nekoč uredil. Dostopnost, ki je bila morda dobra po naključju in jo nova rešitev pokvari.

Prenova, ki teh stvari ne prenese naprej, lahko izgleda bolje in deluje slabše. To je razlog, da pri prenovi najprej popišem, kaj obstoječa stran dela dobro, in šele potem, kaj bomo spremenili.

Kako se odločim v praksi

Vrstni red, ki ga uporabljam, je preprost. Najprej odprem stran kot obiskovalec in poskusim opraviti nalogo, zaradi katere ljudje pridejo. O tem sem podrobneje pisal v zapisu o pregledu strani. Potem popišem ovire in jih razvrstim po tem, koga ovirajo in koliko.

Če so ovire posamične, predlagam popravek. Če so razpršene, a rešljive, postopno izboljšavo. Če je kakšen del zasnovan narobe, delno prenovo. Če je narobe osnova, novo stran. Pri vsaki možnosti povem tudi, česa ne bomo dotaknili in zakaj.

Lastniku to omogoči odločitev, ki jo razume. Ne izbira med »staro« in »novo«, ampak med konkretnimi posegi z znanim obsegom.

Hipotetičen primer: stran storitvenega podjetja, stara pet let

Da bi bila lestvica bolj oprijemljiva, vzemimo izmišljen, a značilen primer. Manjše storitveno podjetje ima stran, narejeno pred petimi leti. Lastnik meni, da je zastarela, in sprašuje po prenovi.

Odprem jo na telefonu. Nalaga se počasi zaradi nekaj velikih fotografij, sicer pa je berljiva. Meni ima sedem rubrik, od katerih dve vodita na isto stvar. Storitve so opisane splošno, brez cen in brez razlage poteka. Kontakt je jasen, obrazec deluje. Podatki o podjetju so točni. Iskalnik stran pozna in za ime podjetja je na prvem mestu.

Kaj bi predlagal? Ne nove strani. Slike bi stisnil, meni skrčil na štiri rubrike, storitve na novo napisal s poudarkom na tem, kaj stranka dobi in kako sodelovanje poteka, ter dodal jasen poziv k povpraševanju na vsako storitveno stran. To je postopna izboljšava, ki jo je mogoče narediti v tednu ali dveh, brez menjave URL-jev in brez tveganja, da stran za nekaj mesecev izgine iz rezultatov.

Če bi ista stran imela še sistem, ki ga ni več mogoče posodabljati, ali strukturo, v kateri bi bila vsaka sprememba boj, bi bil odgovor drugačen. Ampak to bi ugotovil pri pregledu, ne iz letnice.

Kaj stane napačna odločitev

Napačna odločitev v obe smeri ima ceno. Nova stran, ki ni bila potrebna, stane denar in mesece, v katerih je podjetje ukvarjeno s stranjo namesto s stranko. Pogosto prinese tudi obdobje, ko stran v iskalniku niha, ker so se spremenili naslovi, struktura in vsebina hkrati.

Popravek, ki ni bil dovolj, pa pomeni, da podjetje še naprej izgublja ljudi na strani, ki jih ovira, in da se čez leto dni pogovarjamo znova, samo z manj zaupanja. Zato se mi zdi pomembno, da pregled pove tudi, kdaj popravek ne bo zadoščal. Poštena ocena obsega je vredna več kot ugodna ponudba za napačen poseg. Iz česa je cena sestavljena in na kaj bi gledal v ponudbi, sem zapisal v članku Koliko stane spletna stran za s.p..

Vprašanje, ki ga postavim sebi

Preden predlagam novo stran, se vprašam, ali jo predlagam zato, ker jo stran potrebuje, ali zato, ker je to najlažja ponudba. To vprašanje se mi zdi pošteno, ker sem v položaju, kjer je nova stran zame vedno zanimivejše delo.

Odgovor ni vedno v korist popravka. Včasih je nova stran res edina smiselna pot in to povem enako naravnost. Ampak želim, da odločitev izhaja iz pregleda, ne iz predloge ponudbe.

Takšne presoje delam tudi v praksi, v okviru GE-KO, kjer pri prenovah najprej pogledamo, kaj je vredno obdržati. Lastniku starejše strani pa bi predlagal, naj pred vsakim pogovorom o prenovi sam odgovori na eno vprašanje: kaj točno na strani danes ovira ljudi, ki bi radi postali stranke? Če odgovora ni, prenova še ni odgovor.

Fotografija avtorja

Razvijam spletne rešitve in digitalne produkte. Pri GE-KO se ukvarjam s spletnim oblikovanjem, razvojem in SEO, z Bizkom pa iščem preprostejše poti skozi vsakodnevno poslovanje. Zanima me, kako tehnologija ljudem prihrani delo — in kako splet spreminja umetna inteligenca.

Še en korak naprej.